Uravnavanje stresnega odziva pri otrocih in mladostnikih

Kaj je stres?

Izraz stres pogosto uporabljamo, kadar opisujemo odziv na različne zahteve, s katerimi se v življenju vsakodnevno srečujemo. Lahko je povezan tako s pozitivnimi kot z negativnimi izkušnjami. Stresorji so lahko: fizični, čustveni, okoljski ali teoretični. Vsi našteti imajo lahko enak vpliv na stresni odziv telesa. Stresni odziv včasih imenujemo tudi »beg ali boj« odziv (angl. fight or flight) in je povezan s fiziološkimi spremembami v telesu. Običajno se takrat poviša aktivnost simpatičnega živčnega sistema, kar lahko zaznamo na različnih ravneh delovanja telesa (npr. povišan srčni utrip, večje število vdihov, povišan krvni tlak in podobno).

Določena raven stresa je normalen del življenja in naučiti se soočati s tem je pomemben del razvoja. V večini situacij se telo ob odsotnosti stresorja in ob podpornih odnosih z odraslimi povrne v izhodiščno stanje.

Vrste stresnih odzivov

Razlikujemo med tremi različnimi odzivi na stres:

·        Pozitiven stres

Pozitiven stres predstavlja normalen odziv in je ključen za otrokov razvoj. To so redki, kratkotrajni in blagi odzivi na stresorje, ki so podprti s socialno in čustveno podporo, kot je starševska zaščita ter gradijo otrokovo motivacijo in odpornost. Biokemični procesi v telesu se po takšnem stresu vrnejo na izhodiščno raven. Primeri vključujejo spoznavanje novih ljudi ali učenje nalog.

·        Znosen stres

Odzivi na znosen stres so resnejši, pogostejši ali/in trajajo dlje. Če otrok ob tem dobi podporo v obliki odzivnih odnosov ter močno socialno in čustveno oporo s strani odrasle osebe, mu to pomaga pri prilagoditvi in telo po odpravi stiske v celoti okreva. Primeri vključujejo ločitev ali smrt ljubljene osebe.

·        Toksičen stres

Toksičen stres se lahko pojavi, ko je otrok izpostavljen močnim, pogostim in/ali  dlje trajajočim obremenjujočim izkušnjam (fizična ali čustvena zloraba, kronično zanemarjanje, zloraba psihoaktivnih substanc s strani skrbnika, izpostavljenost nasilju, disfunkcionalnost družine in pomanjkanje hrane) z odsotnostjo potrebne podpore ali spodbude s strani skrbnika. To povzroča podaljšano aktivacijo stresnega odziva. Zaradi pomanjkanja podpore skrbnika se stresni odziv ne ublaži in telo se ne vrne v izhodiščno stanje. To lahko pomeni podaljšano aktivacijo kortizola in vztrajajoče vnetno stanje, pri čemer telo teh sprememb ne zmore povrniti v normalno stanje tudi, ko je stresor umaknjen. Zgodnji življenjski toksični stresorji povečujejo ranljivost in tveganje za razvoj s stresom povezanih bolezni ali kognitivnih okvar, a sami po sebi ne napovedujejo vedenja ali zdravja v odraslosti. Izpostavljenost manj hudim, a kroničnim vsakodnevnim stresorjem lahko prav tako škoduje otrokom, saj se več različnih obremenjujočih izkušenj kopiči in imajo lahko kumulativen učinek na posameznikovo fizično in duševno zdravje.

Kako prepoznamo stres pri otrocih in mladostnikih?

Otroci na stiske in stres reagirajo na različne načine, ki so lahko tudi kulturno pogojeni. Nekateri znaki niso očitni in se lahko v različnih razvojnih obdobjih izkazujejo različno.

Stres se lahko pri otrocih kaže na različne načine, nekateri izmed teh so:

·        razdražljivost in jeza;

·        spremembe v vedenju;

·        težave s spanjem;

·        zanemarjanje obveznosti;

·        spremembe v prehranjevanju;

·        pogostejše obolevanje.

Uravnavanje stresa

Izkušnje v zgodnjem otroštvu imajo pomembno vlogo, kako se bodo možgani razvijali in funkcionirali. Interakcija med otrokom in njegovim okoljem vpliva na njegovo dolgoročno učenje, vedenje in zdravje. Za preprečevanje izpostavljenosti otrok toksičnemu stresu je najbolj učinkovita preventiva zmanjšanje izpostavljenosti ekstremno stresnim pogojem (zlorabe, zanemarjanje, nasilje, duševne motnje ali zloraba psihoaktivnih substanc s strani skrbnikov).

Izjemno pomembno je, da ima otrok na voljo odzivne skrbnike in pozitivne odnose, ki mu pomagajo, da se nauči soočanja s stresnimi situacijami. Raziskave kažejo, da tudi pod stresnimi pogoji, lahko podporni in odzivni odnosi s skrbnimi odraslimi zgodaj v življenju preprečijo ali obrnejo škodljive učinke toksičnega stresnega odziva.

Eden izmed načinov uravnavanja stresnega odziva je spodbujanje sprostitvenega odziva, kar med drugim dosežemo z vadbo različnih tehnik sproščanja. Sprostitveni oziroma relaksacijski odziv je stanje zmanjšane aktivnosti simpatičnega živčnega sistema, ki je nasproten stresnemu odzivu. Na telesni ravni se to kaže v počasnejšem dihanju, nižjemu srčnemu utripu in krvnemu pritisku. Sprostitveni odziv je lahko učinkovito orodje v situacijah, v katerih prevladuje prekomerna aktivnost simpatičnega živčnega sistema, kot je toksičen stres. S temi veščinami lahko pomagamo graditi odpornost za prihodnje stresorje.

V nadaljevanju navajamo nekaj strategij upravljanja s stresom, ki so primerne za otroke in mladostnike:

·        dovolj spanja;

·        telesna vadba;

·        pogovor o stresnih situacijah z odraslo osebo, ki ji otrok zaupa;

·        čas za prijetne aktivnosti in zdravo ravnovesje med najljubšimi aktivnostmi in prostim časom;

·        preživljanje časa na prostem;

·        pisanje o pozitivnih občutkih (na primer za kaj smo hvaležni ali na kaj smo ponosni);

·        čuječnost;

·        sprostitvene tehnike (dihalne vaje, vodene vizualizacije, progresivno mišično sproščanje), pomagajo razviti pozitivne veščine soočanja in prispevajo k blagostanju otrok in mladostnikov.

Pomembno se je zavedati tudi, da v času stresnih situacij otroci opazujejo vedenje in čustvovanje odraslih, da bi se naučili, na kakšen način uravnavati svoje vedenje in čustva. Starši zato lahko otrokom in mladostnikom pri soočanju s stresom pomagajo, tako da so sami vzor zdravega soočanja s stresnimi situacijami; otrokom dovolijo, da sami poskušajo rešiti svoje težave (kadar starši želijo vse rešiti namesto otrok, jim ne dajo priložnosti, da se naučijo zdravih veščin soočanja); spodbujajo pismenost o medijih (naučijo otroke, da postanejo pametni digitalni uporabniki in omejujejo čas pred zasloni) in se spopadejo z negativnim razmišljanjem, v katerega otroci lahko hitro zaidejo (pri otroku spodbujajo drugačen pogled na situacijo z različnimi vprašanji ter jih opomnijo na čase, ko so se potrudili in napredovali).       

Viri in literatura

APA (2022). How to help children and teens manage theri stress. https://www.apa.org/topics/children/stress

Center on the Developing Child (2015). A Guide to Toxic Stress. https://developingchild.harvard.edu/science/key-concepts/toxic-stress/ 

Franke H. A. (2014). Toxic Stress: Effects, Prevention and Treatment. Children (Basel, Switzerland), 1(3), 390–402. https://doi.org/10.3390/children1030390

Unicef (2023). How to recognize signs of distress in children. https://www.unicef.org/parenting/child-care/how-to-recognize-signs-of-distress