Pripravljenost na vstop v šolo in odlog šolanja

Se sprašujete, kako vedeti, ali je vaš otrok pripravljen na vstop v šolo? Pogosto je pri tem vprašanju prva misel, ali otrok zna brati, pisati in šteti. Vendar pripravljenost na šolo ne pomeni zgolj obvladovanja teh veščin, temveč zajema pripravljenost na učenje kot celoto.

Kaj pomeni pripravljenost na vstop v šolo

Pripravljenost na vstop v šolo je kompleksen, večdimenzionalen koncept, ki zajema različne vidike: pripravljenost otroka, pripravljenost šole in pripravljenost družine oziroma skupnosti, ki podpira otrokov zgodnji razvoj. Ključno pri vsem skupaj je, da je otrok pripravljen na proces učenja, ne zgolj na usvajanje specifičnih akademskih znanj.

Pripravljenost otroka

Ko govorimo o pripravljenosti otroka, imamo v mislih več vidikov njegovega razvoja in funkcioniranja.

• Fizično blagostanje in gibalni razvoj (splošna telesna pripravljenost, fine in grobe motorične spretnosti, zdravstveno stanje).

• Socialno-čustveni razvoj (potrpežljivost, sodelovanje v skupini, empatija, sposobnost izražanju čustev, vzpostavljanje in vzdrževanje odnosov z vrstniki).

• Govorno-jezikovni razvoj (poslušanje, govor, besedni zaklad ter predbralne in predpisalne spretnosti).

• Splošno znanje in kognitivni razvoj (spomin, pozornost, izvršilne funkcije, poznavanje črk in številk, strategije učenja).

• Pristop k učenju (radovednost, entuziazem, temperament, kultura in vrednote).

Pripravljenost šole

• Omogočanje gladkega prehoda iz vrtca v šolo.

• Predanost k uspehu vsakega otroka in razumevanje njegovih individualnih potreb.

• Uvajanje strategij za povečanje učnega uspeha (vključenost staršev, podpora otrokom, ki zaostajajo).

• Dobro vodenje in podpora v šoli.

Pripravljenost družine in skupnosti

• Kakovostna prenatalna in zdravstvena oskrba otrok.

• Optimalna prehrana in telesna dejavnost.

• Dostop do kakovostnega vrtca.

• Aktivna spodbuda staršev za otrokov razvoj (branje, pogovori, obiski kulturnih prireditev).

Kaj otroci običajno zmorejo v starosti 6 let

Kakšne so običajne razvojne značilnosti otroka, ki je star 6 let? V tabeli je navedenih le nekaj razvojnih mejnikov. Razvojni mejniki nam dajejo vpogled v otrokov razvoj. Če poenostavimo, razvojni mejniki pomenijo tiste stvari, ki jih večina otrok v določeni starosti zmore. Normalno je, da med posamezniki obstajajo določene razlike v hitrosti doseganja teh mejnikov.

Kognitivni razvoj	Fine motorične spretnosti	Socialno-čustven razvoj	Govorno-jezikovni razvoj	Skrb zase
Nariše človeško figuro z vsaj 12 deli. Številske predstave do 20. Zmore rešiti enostavne račune seštevanja in odštevanja. Razume letne čase. Zmore črkovati enostavne besede.	Nariše obliko diamanta. Napiše svoje ime in priimek. Preriše črke in oblike.	Ima najboljšega prijatelja (običajno istega spola). Zmore igrati družabne igre. Razlikuje med domišljijo in realnostjo. Želi biti podoben prijateljem.	Sprašuje o pomenu besed, ki jih ne pozna. Zmore ponoviti 8 do 10-besedni stavek. Zmore opisati dogodek v pravilnem zaporedju. Pozna dneve v tednu. Njegov besednjak obsega približno 10000 besed.	Zaveže vezalke, zapne ježke na čevljih. Samostojno se počeše. Pred prečkanjem ceste pogleda levo in desno.

Opozorilni znaki

Zgoraj so navedeni mejniki, ki se nanašajo na običajen razvoj otroka. Kaj pa so tisti opozorilni znaki, ki bi bili lahko vzrok za skrb ali za podrobnejše spremljanje otroka?

Pri 5. letih:

• Težave s prepoznavanjem besed.

• Upiranje oblačenju, uporabi stranišča in podobno.

• Ne zmore prerisati kvadrata ali križa.

• Otrok je neobičajno prestrašen, žalosten, sramežljiv ali jezen.

• Ne razlikuje med domišljijo in realnostjo.

Pri 6. letih:

• Ne zmore obnoviti zgodbe z začetkom, sredino in koncem.

• Ne zmore skakati po eni nogi.

• Ne napiše svojega imena.

• Ne poimenuje prijateljev.

• Ne prepoznava čustev pri drugih ljudeh.

Odlog šolanja

Po Zakonu o osnovni šoli se lahko otroku na predlog staršev ali na predlog svetovalne službe, zdravstvene službe v soglasju s starši iz zdravstvenih ali drugih razlogov odloži šolanje za eno leto, pri čemer je potrebno ugotavljanje pripravljenosti otroka na vstop v šolo.

Navajamo le nekaj orientacijskih vprašanj, ki vam lahko pomagajo pri razmisleku o otrokovi pripravljenosti na vstop v šolo.

• Ali otrok zna poslušati in slediti navodilom?

• Lahko nekaj časa sedi pri miru?

• Samostojno začne neko dejavnost?

• Ali zna držati pisalo in narisati enostavne oblike?

• Se zna samostojno obleči in pospraviti stvari?

• Se zna igrati in sodelovati z drugimi otroki?

• Razume pomen čakanja na vrsto?

• Zmore sodelovati v pogovoru z otroki in odraslimi?

• Ali samostojno gre na stranišče?

• Prepozna in poskrbi za svoje stvari (torbo, majico ipd.)?

• Ali zmore vzdrževati pogovor z odraslimi in otroki?

• Ali otrok razume varnostna pravila (npr. glede prečkanja ceste)?

Odločitev o odlogu šolanja ni enostavna, pri čemer je večkrat potrebna tudi strokovna ocena. Pri odločitvi o odlogu šolanja je ključno upoštevati individualne razlike med otroki.

Kadar ima otrok odloženo šolanje je pomembno, da se v obdobju odloga otrokovo učenje in razvoj ciljno podpirata ter spodbuja napredek na vseh ključnih področjih.

Z ustrezno podporo in spodbudo bodo otroci lažje prešli v šolsko okolje in razvili temeljne spretnosti, ki jim bodo omogočile uspešno učenje in socialno vključenost.

Viri in literatura:

• Ghandour, R. M., Hirai, A. H., Moore, K. A., Robinson, L. R., Kaminski, J. W., Murphy, K., Lu, M. C. in Kogan, M. D. (2021). Healthy and Ready to Learn: Prevalence and Correlates of School Readiness among United States Preschoolers. Academic Pediatrics, 21(5), 818–829. https://doi.org/10.1016/j.acap.2021.02.019

• High, P. C. (2008). School readiness. PEDIATRICS, 121(4), e1008–e1015. https://doi.org/10.1542/peds.2008-0079

• Scharf, R. J., Scharf, G. J. in Stroustrup, A. (2016). Developmental Milestones. Pediatrics in review, 37(1), 25–47. https://doi.org/10.1542/pir.2014-0103