Nočne more in nočne groze

Spanje je bistveno za razvoj, zdravje in počutje otrok. Vendar pa lahko pojavi, kot so nočne more in nočne groze, motijo ta pomemben proces. V tej objavi bomo raziskali, kaj so nočne more in nočne groze, kakšna je razlika med njimi ter kako pogoste so. Prav tako bomo pregledali nekatere učinkovite načine spopadanja s temi pojavi in opredelili, kdaj poiskati strokovno pomoč.

Spanje pri otrocih

Zdrav spanec in cirkadiadni ritem sta ključna za fizičen, kognitiven in psihosocialni razvoj otrok in mladostnikov. Ocene kažejo, da ima približno 20%-40% dojenčkov in šolskih otrok slab spanec, kar vključuje zbujanje ponoči, težave z uspavanjem in težave s tem, da bi spali sami. Tako sta na primer nezadostno spanje ponoči in zaspanost čez dan povezana s slabšo učno uspešnostjo. Slaba kvaliteta spanja je povezana tudi s splošnim slabšim kognitivnim funkcioniranjem (npr. slabši priklic informacij, slabša pozornost).

Spanje poteka v dveh fazah: (1) faza REM (hitri premiki oči) in (2) faza NREM (brez hitrih premikov oči, ki jo nato razdelimo še v 3 stopnje (od N1 do N3). Otroci tekom noči doživijo nekaj ciklov REM (hitri premiki oči) in NREM faz. Za vsako fazo in stopnjo spanca so značilne različne variacije mišičnega tonusa, vzorca možganskih valov in gibanja oči. Nočne more in nočne groze lahko zmotijo ta cikel.

Kaj so nočne more?

Nočne more so »žive« in strašljive sanje, ki se običajno pojavijo v REM fazi, ko je aktivnost možganov podobna stanju budnosti. Otrok, ki doživi nočno moro, se zbudi prestrašen in pogosto se natančno spomni vsebine sanj. Nočne more so lahko posledica del reakcije na določene stresne dogodke (selitev, sprememba šole, ločitev staršev, rojstvo sorojenca, medvrstniško nasilje), tesnobe, travmatičnih dogodkov ali prekomerne stimulacije (gledanje strašljivih filmov, risank). Pri otrocih so nočne more pogosto povezane z drugimi čustvenimi in vedenjskimi težavami ter težavami s spanjem.

Nočne more se običajno najpogosteje pojavljajo v starosti od 3 do 6 let, pri mnogih se nadaljujejo tudi v mladostništvo. Raziskave kažejo, da je pri otrocih prevalenca nočnih mor podobna kot pri odraslih. Razširjenost nočnih mor pri katerih se otroci zbudijo in so zaradi njih v stiski, se giblje od 2.4% do 47.1%. Približno 5% otrok pa ima nočne more dovolj pogosto, da vplivajo na njihovo kakovost spanja. Večji delež nočnih mor je opažen pri deklicah kot pri dečkih, vendar v otroški dobi razlike glede na spol niso tako izrazite.

Kaj so nočne groze?

Nočne groze ali spalne groze, so epizode ekstremnega strahu in panike, ki se pojavijo v NREM fazi spanja, običajno v prvih treh urah po tem, ko otrok zaspi. Zanje je značilno, da se otrok nenadoma zbudi iz globokega spanca, se vzravnano usede ali skoči iz postelje, kriči in izraža intenziven strah, je prestrašen, zmeden, pojavi se lahko potenje in hiter srčni utrip. Večinoma otrok poskuša nekaj povedati, vendar je govor zelo dezorganiziran. Otroka je težko prebuditi ali potolažiti. Običajno se naslednje jutro dogodka ne spomni.

Nočne groze se pojavijo pri 1 % do 6,5 % otrok, starih od 1 do 12 let, pri čemer so nočne groze najpogostejše med 5. in 7. letom starosti. Čeprav točnega razloga za pojav nočnih groz ne poznamo obstajajo razvojni, okoljski, organski, psihološki dejavniki (pomanjkanje spanja, stres in spremembe v okolju), ki lahko sprožijo nočne groze. Pri nočnih grozah obstaja močna genetska podlaga, saj je pojavljanje nočnih groz v družini ključni dejavnik tveganja.

Razlika med nočnimi morami in nočnimi grozami

Čeprav sta oba pojava povezana s spanjem in povzročata stisko, se med seboj precej razlikujeta. Mnogi nočne groze zamenjajo za nočne more. Pri nočnih morah otrok redko kriči in se običajno odzove na tolažbo. Nočne more se pojavijo v REM fazi spanja, otroci se običajno popolnoma prebudijo in se pogosto spomnijo sanj, ki so jih prebudile. Nasprotno, se nočne groze pojavijo v globokem spanju, NREM fazi, otrok ostane v stanju delne zbujenosti, je zmeden in se dogodka običajno ne spomni.

Pomembna razlika je tudi v tem, da se nočne groze običajno zgodijo v prvi tretjini noči, medtem ko se nočne more pojavljajo pozneje, v drugi polovici noči . Medtem ko otroci po nočnih morah iščejo tolažbo in so popolnoma budni, so pri nočnih grozah zmedeni in se jih težko potolažiti.

Soočanje z nočnimi morami in nočnimi grozami

Starši imajo ključno vlogo pri podpori otrok, ki doživljajo nočne more ali nočne groze. Večina otrok sčasoma preraste nočne more in nočne strahove, obstajajo pa različni načini, kako lahko otrokom pomagamo, ko se s temi pojavi soočajo.

Na splošno je pomembno, da ima otrok dobro spalno higieno (priporočila za zdravo spanje otrok) in primerno okolje namenjeno spanju. Obstajajo priporočila, koliko ur naj bi otroci določene starosti spali:

• otroci od 1 do 2 let: od 11 do 14 ur

• otroci od 3 do 5 let: od 10 do13 ur

• otroci od 6 do 12 let: od 9 do 12 ur

• mladostniki od 13 do 18 let: od 8 do 10 ur

Pri soočanju z nočnimi morami je pomembno, da otroku, ki je doživel nočno moro, zagotovite tolažbo in varnost. Otroku zagotovite, da je spalnica varen prostor in da so nočne more le sanje. Pred spanjem naj se izogiba strašljivim vsebinam, kot so grozljivke in nasilne igre. Med različnimi intervencami se je vedenjsko-kognitivna terapija (VKT) izkazala kot učinkovita pri zmanjševanju pogostosti nočnih mor. Ena od učinkovitih tehnik je tehnika ponovnega zamišljanja (IRT), kjer otroci preoblikujejo vsebino svojih sanj, kar lahko zmanjša pogostost nočnih mor.

Pri nočnih strahovih je najbolje, da otroka med epizodo ne zbujate, saj to lahko podaljša epizodo, poveča zmedo, otroka še bolj prestraši ali vodi v povečanje agresivnosti. Poskrbite, da je otroško okolje varno, odstranite vse predmete, ki bi lahko povzročili poškodbe. Kadar se nočne groze pogosto pojavljajo, si lahko pomagamo tudi z anticipatornim prebujanjem, pri katerem otroka zbudimo 30 minut preden pričakujemo, da se bo epizoda zgodila (na podlagi opazovanj).

Kdaj poiskati strokovno pomoč?

Občasne nočne more in nočni strahovi so pri otrocih običajni, vendar je v nekaterih primerih potrebna strokovna pomoč. Starši naj se posvetujejo z zdravnikom, če postanejo epizode zelo pogoste ali če motijo otrokovo vsakodnevno funkcioniranje in spanje. Prav tako je potrebna strokovna pomoč, če nočne groze ali nočne more vztrajajo v mladostništvu ali se pojavijo skupaj z drugimi simptomi, kot so čezmerna utrujenost, tesnoba ali težave z vedenjem.

Zaključek

Nočne more in nočne groze se pri otrocih lahko dokaj pogosto pojavljajo, kar lahko povzroča zaskrbljenost staršev. Razumevanje razlik med tema dvema pojavoma in vedeti, kdaj poiskati pomoč, je ključno za izboljšanje otrokovega spanca in dobrega počutja. S primerno podporo, intervencami in po potrebi strokovno pomočjo lahko otrokom pri tem pomagamo.

Viri in literatura

• Carr, A. (2015). The Handbook of Child and Adolescent Clinical Psychology: A Contextual Approach. Routledge.

• El Sabbagh, E., Johns, A. N., Mather, C. E. in Cromer, L. D. (2024). Corrigendum to "A systematic review of Nightmare prevalence in children". Sleep Medicine Reviews, 75, 101942. https://doi.org/10.1016/j.smrv.2024.101942

• Gill, P., Fraser, E., Tran, T. T. D., Collier, G. D. S., Jago, A., Losinno, J. in Ganci, M. (2023). Psychosocial treatments for nightmares in adults and children: A systematic review. BMC Psychiatry, 23(283). https://doi.org/10.1186/s12888-023-04703-1

• Leung, A. K. C., Leung, A. A. M., Wong, A. H. C. in Hon, K. L. (2020). Sleep terrors: An updated review. Current Pediatric Reviews, 16(3), 176–182. https://doi.org/10.2174/1573396315666191014152136