Kako se z otrokom pogovoriti o duševnem zdravju?

Samanta Hervol
Dec 11, 2023
Branje traja 3 min

Pogovor z otrokom je eden izmed pomembnih vidikov, kako lahko podpremo njegovo duševno blagostanje. S tem ko mu omogočimo, da lahko z nami deli svoje misli in občutke, se počuti bolj slišanega in mu je to v pomoč pri spoprijemanju s težavami.

Vsakodnevni pogovor šteje

S tem ko si vzamemo čas, da otroka vprašamo o njegovem dnevu, počutju in razmišljanju, pokažemo, da nam je mar. Hkrati otroka s tem spodbujamo, da izrazi svoja čustva in da sam sebe bolje razume. Pri tem je pomembno, da starši otroka aktivno poslušamo. Z otrokom govorimo na način, ki je primeren glede na njegovo starost in razvojno raven. Pomembno je, da se o takšnih temah pogovarjamo, ko se otrok počuti varno in udobno. Spodaj navajamo nekaj vprašanj, ki nam lahko pomagajo začeti pogovor.

Vprašanja za začetek pogovora

Kaj je bil danes najboljši del tvojega dneva?
Kaj je bil danes najtežji del tvojega dneva?
Si danes naredil kaj, na kar si ponosen?
Kako se počutiš?
Kaj razmišljaš, o čem bi se želel pogovarjati?

Podporna vprašanja

Če opazimo, da je otroku težko in je v stiski, ga lahko podpremo z naslednjimi vprašanji:

Kako te lahko podprem pri tem?
Se želiš pogovoriti o tem, kar se dogaja?
Potrebuješ od mene kaj točno določenega (prostor, čas za pogovor, čas za zabavno dejavnost)?
Mi lahko poveš, kaj je bila največja težava, s katero si se soočil danes, in kaj ti je pri tem pomagalo?
Se želiš o tem pogovoriti s kom drugim?

Aktivnosti, s katerimi lahko spodbudimo pogovor

Včasih se otroci in mladostniki lažje pogovarjajo, medtem ko izvajajo kakšno aktivnost. S tem občutijo manj pritiska, saj jim ni treba sedeti pri miru in ves čas vzdrževati očesnega stika, hkrati so vmesni premori in tišine ob različnih aktivnostih manj neprijetni.

Pogovor torej lahko steče bolj spontano, če ga izvedemo med tem, ko skupaj z otrokom počnemo nekaj, v čemer uživamo. Spodaj je navedenih nekaj primerov aktivnosti, ki jih lahko poskusimo izvajati in s tem spodbudti pogovor.

Za mlajše otroke:

Igre z žogo (nogomet, košarka ipd.)
Skupna peka peciva
Skupno ustvarjanje (npr. ustvarjanje voščilnic, risanje, slikanje ipd.)
Piknik v notranjosti doma (na tla položimo odejo in pripravimo različne prigrizke)
Plesanje
Petje
Družabne igre
Grajenje trdnjave
Skupno vrtnarjenje

Za mladostnike:

Skupen sprehod
Skupna peka
Skupno ustvarjanje
Poslušanje glasbe
Skupno gledanje serij
Izmenjajta si in preberita najljubšo knjigo drug od drugega
Pojdita skupaj na pijačo v kavarno
Skupno kuhanje
Družabne igre (lahko tudi skupno igranje videoiger)

Kaj pa, če si otrok ne želi pogovora?

Otroci in mladostniki tako kot odrasli niso vedno enako razpoloženi za pogovor. Kot starši najbolje poznate svojega otroka in lahko prepoznate, kdaj ni pravi čas in kdaj otrok ni razpoložen za pogovor. V takšnem primeru spoštujemo otrokovo željo in mu lahko povemo, da smo mu na voljo, če se bo želel pogovoriti. Lahko rečete na primer:

Tukaj sem, če se boš želel pogovoriti z mano.
Če se želiš pogovoriti z nekom drugim, je tudi to v redu.
Če se boš želel z mano pogovoriti o tem, kar te skrbi, se bom potrudil, da ti pomagam po najboljših močeh.
Potrudil se bom, da te bom čim bolje razumel.
Skupaj nama bo uspelo iti čez to.

Preverite lahko tudi, ali otroku bolj ustreza kakšen drug način komunikacije, kot je pisanje pisma ali sporočil, da mu omogočite lažje sporočanje o tem, kar se dogaja.

Kako se odzvati, ko nam otrok zaupa svojo stisko?

Kadar nam otrok zaupa svoje občutke ali situacije, ki ga težijo, je pri našem odzivu pomembno, da:

Potrdimo njegova čustva in mu sporočimo, da so njegovi občutki v redu (»Razumljivo je, da se tako počutiš…«).
Zahvalite se, ker je z vami delil to, kar se mu dogaja in ga spodbujajte, da se odpre.
Pokažite mu, da ste tam zanj in da se lahko z vami pogovori, kadarkoli to potrebuje, ter da mu lahko pomagate, da dobi dodatno podporo, če jo potrebuje.
Vprašajte ga, ali lahko zanj naredite kaj, kar bi mu bilo posebej v pomoč.
Otroku predstavite, kje še lahko poišče pomoč. Mladim je včasih težko govoriti in jih skrbi, da bodo s svojimi težavami svoje starše vznemirili.
Otroka spomnite, da so težave običajno začasne. Spomnite ga, da se stvari spreminjajo in da se bo čez čas lahko počutil bolje.
Izogibajte se pogovorom, ko je otrok v vrhu stiske. Pomembno je, da ste tam zanj, vendar je pogovor o vzrokih bolj v pomoč, ko se bolj umiri.

Čeprav si običajno želimo vse čimprej popraviti, je pomembno, da ne hitimo in se najprej osredotočimo predvsem na to, da otroka aktivno poslušamo, mu nudimo čustveno oporo in našo prisotnost.