top of page
Išči

Kako se povezati z mladostnikom?

Updated: Jun 12, 2024

Odnosi med starši in mladostniki se v obdobju mladostništva spremenijo. Kljub temu mladostniki potrebujejo prav toliko podpore s strani staršev kot v mlajših letih, saj je lahko obdobje mladostništva, zaradi pomembnih sprememb na telesnem, psihološkem in socialnem področju, težko.


Pomembne spremembe se dogajajo na področju razvoja možganov, endokrinologiji, čustvovanja, kognicije, vedenja in področju medosebnih odnosov. Ena izmed ključnih razvojnih nalog tega obdobja je razvoj identitete, saj je to čas osebnega raziskovanja, razvoja spretnosti, grajenja avtonomije in oblikovanja osebnih ciljev.


mama in sin

Spremembe v odnosih med mladostniki in starši


V obdobju mladostništva starši in mladostniki pogosto več časa preživijo narazen. Normalno je, da mladostniki želijo več časa preživeti sami, s prijatelji ali z drugimi ljudmi izven njihove družine. Potrebujejo nekoliko več zasebnosti in osebnega prostora, kar je običajen del mladostništva. Kljub temu pa mladostniki še vedo potrebujejo trdne odnose s starši, da se počutijo varne pri izzivih, ki jih prinaša mladostništvo. Če mladostnik ve, da ga imajo starši radi in ga podpirajo, mu to daje spodbudo, da poskuša nove stvari ter raziskuje nove ideje, interese in odnose.


Kako se povezati z mladostnikom?


V družinah so lahko interakcije med starši in otroki pogosto povezane z neprijetnimi opravki, npr. obisk zdravnika, hitenje na vse obšolske dejavnosti, sitnarjenje glede šolskega dela in pospravljanja, konflikti glede prijateljev in večernih izhodov, elektronskih naprav. V splošnem ste lahko zaradi tega pod stresom, tesnobni, jezni ali izgoreli. Včasih si ne vzamemo dovolj časa za pozitivne interakcije med družinskimi člani, zato je povezovanje med starši in mladostniki nekaj, čemu velja posvetiti več pozornosti.


Ohranjanje povezanosti z mladostnikom pomeni, da ste razpoložljivi in odzivni, s čimer z mladostnikom zgradite čustveno bližino. Gre torej za več, kot le skupno preživljanje časa. Povezovanje je lahko spontano ali načrtovano.


Spontano povezovanje


Spontano povezovanje pomeni, da z mladostnikom skozi vsakodnevne interakcije gradite bližino. Najboljša priložnost za to je, kadar mladostnik sam začne pogovor z vami. Takrat je pomembno, da:

  • Se ustavite. Tudi če le za nekaj sekund, mladostniku namenite svojo polno pozornost. S tem mu sporočate, da vam je v tem trenutku najbolj pomemben.

  • Ko mladostnik z vami govori, ga glejte in resnično poslušajte, kar ima za povedati.

  • Pokažite interes. Otroka spodbujajte, da pove še več in raziskujte njegove poglede, mnenja, občutke.

  • Poslušajte, brez da otroka zmotite, obsojate ali popravljate. Namen je, da ste skupaj z otrokom, ne da mu dajete nasvet, razen, če prosi zanj.


Načrtovano povezovanje


Priložnost za povezovanje lahko poskusite ustvariti sami. Načrtovano povezovanje pomeni, da načrtujete skupno preživljanje časa v stvareh, v katerih oba uživata. Mladostniki niso vedno navdušeni nad tem, da bi preživljali čas s starši, vendar je vsaj včasih, vredno pri tem vztrajati. Na začetku je v pomoč, če je načrtovan čas kratek. Načrtujte skupen čas, ki obema ustreza. Naj mladostnik izbere, kaj bosta počela. To ga bo motiviralo, da bi z vami preživljal čas. Zabavno je tudi preizkušati aktivnosti, v katerih je vaš mladostnik zelo dober – tako da vas mladostnik nauči nove spretnosti.


Osredotočite se na to, da uživate v otrokovi družbi. Aktivnost je sama po sebi manj pomembna, kot skupna zabava in pogovor z otrokom. Med skupnim preživljanjem časa kažite zanimanje in sprejemanje, namesto, da otroka popravljate ali mu dajete nasvete. To ni vedno lahko, vendar je to čas, ki je namenjen gradnji in izboljšanju odnosa. Če vidite napako ali lažjo pot, da nekaj stori, tega ne komentirajte.


načrtovane aktivnosti

V nadaljevanju predstavljamo nekaj primerov prijetnih aktivnosti, ki jih lahko starši in mladostniki počnejo skupaj:

  • kolesarjenje,

  • skupaj pojdite na kavo ali sladoled,

  • skupna peka ali kuhanje,

  • sprehod v naravi,

  • skupno nakupovanje,

  • skupen ogled tekme,

  • skupno vrtnarjenje,

  • igra s hišnimi ljubljenčki,  

  • kampiranje,

  • poslušanje glasbe, ki je obema všeč,

  • skupno gledanje najljubšega filma ali tv serije,

  • obisk prijateljev ali družine,

  • skupno igranje videoiger,

  • gledanje starih fotografij,

  • skupno načrtovanje počitnic ali izleta.


Pri tem spoštujte mladostnikove potrebe po zasebnosti in časovnem odmiku. Če ne želi govoriti, ga v pogovor ne silimo, ampak raje počakamo na drugo priložnost. Pomembno je, da izberete aktivnost, ki je mladostniku všeč in ki ste jo tudi sami pripravljeni početi z njim.


Aktivno poslušanje


Dobra komunikacija z mladostnikom, ki je pomembna za močne in zdrave odnose, se začne z dobrim poslušanjem. Ne glede na to, ali je povezovanje z mladostnikom spontano ali načrtovano, je pomembno, da ga poskušate čim pogosteje aktivno poslušati. Kadar otroka aktivno poslušate in ponovite njegove besede, se počuti slišanega, kar ga lahko spodbudi, da pove več o tem, kar razmišlja. Aktivno poslušanje še ne pomeni, da se z mladostnikom tudi strinjate, ampak da mu izkažete razumevanje in spoštujete njegov zorni kot.


Kako aktivno poslušati?

  • Mladostniku namenite polno pozornost, saj mu s tem sporočate, da je za vas trenutno najbolj pomemben, da ste mu na voljo in vas zanima, kaj razmišlja, čuti in počne. To pomeni, da tudi z vašo telesno govorico mladostniku date vedeti, da ga poslušate (vzdržujete očesni kontakt, se obrnete proti otroku, odložite telefon ali druge naprave).

  • Mladostnika pri pripovedovanju ne motite. To pomeni, da ne dajete vmesnih komentarjev ali ne postavljate vprašanj, medtem ko mladostnik govori in se raje osredotočite na to, kar mladostnik govori in ne na to, kaj mu boste povedali.

  • Otroku pokažite svoje zanimanje, kar lahko naredite na različne načine, na primer samo s kimanjem z glavo in z besedami, kot so »slišim«, »To zveni res težko/dobro …«. Ko se otrok ustavi, lahko postavite dodatna vprašanja, ki kažejo na naše zanimanje, na primer »In kaj se je zgodilo potem?«.

  • Povzamite besede in občutke mladostnika, to je ključni korak pri aktivnem poslušanju, saj kaže, da ste mladostnika resnično poslušali in ga poskušate razumeti. S svojimi besedami skušajte ponoviti, kar vam je mladostnik povedal (npr. »Če sem prav razumel/a, si jezen, ker se s tabo nisem pogovoril/a, preden smo naredili načrte za ta konec tedna«). Pri tem se izogibamo obsojanju. Obsojajoče je, če rečemo »Zunaj želiš ostati predolgo.« Neobsojajoče je, če rečemo »Zunaj želiš ostati do polnoči.« 


Ovire pri povezovanju


Če ima otrok odpor do preživljanja časa z vami, poskušajte čim bolj izkoristiti vsakodnevne priložnosti za povezovanje (npr. pogovor med vožnjo v avtu) in se raje osredotočite na sponatane načine povezovanja. V primeru načrtovanih načinov povezovanja naj bodo na začetku aktivnosti kratke, na primer kava v najljubši kavarni po pouku. Mladostnika vprašajte, kaj bi rad počel z vami in skupaj preglejte njegov seznam. Za povezovanje lahko uporabite tudi tehnologijo, tako da občasno pošljete smešna sporočila, vendar ne pretiravajte. 


Najpomembneje je, da ne obupate. Lahko, da bo potrebnega več časa, vendar več časa, kot boste preživeli z mladostnikom, bolj sproščena bosta oba postala.


Možno je, da se vam bo pri poskusih povezovanja z vašim mladostnikom pojavil občutek, da ste edini, ki se trudite. Takrat se opomnite, da to obdobje običajno mine. Če ste prijazni in obzirni, lahko že majhne stvari, kot so: prosim, objem, priprava najljubše jedi, trkanje pred vstopom v sobo, naredijo veliko razliko. S tem ustvarite bolj pozitivno okolje, tudi če se vam otrok pri tem ne pridruži. S tem otroku dajete vzor in spodbujate, da ceni čas, ki ga preživi z vami.




Viri in literatura



 
 
 

Komentarji

bottom of page